Turistično zelo zanimivo je znamenito arheološko najdišče Ajdovski gradec nad Vranjem, ki je urejeno kot arheološki park. Ajdovski gradec (436 m) leži na podolgovatem kopastem griču nad vasjo Vranje severovzhodno od Sevnice.

Gre za najbolj raziskano poznoantično oz. starokrščansko naselbino na Slovenskem, ki priča o zatonu antike in obdobja preseljevanja ljudstev na Slovenskem iz 5. in 6. stoletja in jo lahko primerjamo z naselbinami, kot so Rifnik pri Šentjurju, Ajdna nad Potoki in Veliki Korinj. Skupaj z njimi je zadnji glasnik rimske civilizacije na slovenskem ozemlju. Ajdovski gradec hkrati velja za enega največjih starokrščanskih središč na območju Alp in Podonavja, hkrati pa je tudi eden največjih pomnikov že usihajoče poznoantične dobe na Slovenskem. Mimo Vranja je proti Celei (Celje) potekala rimska pot.

Prva odkritja datirajo v leto 1811. Nadaljnja odkrivanja so se vršila med leti 1901 in 1905. Leta 1970 pa se je pričelo s sistematičnim izkopavanjem. Izkopavanja, ki jih je opravil Narodni muzej iz Ljubljane, so razkrila temelje naselbine, v kateri je v času preseljevanja ljudstev živelo romanizirano staroselsko prebivalstvo. Po petnajstih letih dela so odkrili in restavrirali, večina po enotnem načrtu zgrajeno naselbino. V njenem središču sta stali dve enoladijski cerkvi. V spodnji cerkvi je ohranjen škofovski sedež in polkrožna klop za duhovnike ter krstilnica. V krstilnici so v razrušenem oltarju našli relikvij oz. ostanek s svetimi močmi in šesterokotni krstilni bazenček. Cerkvene stavbe je obdajalo sedem stanovanjskih hiš in vodni zbiralnik s prostornino 120.000 litrov. V stalni vodi nepropustnega zbiralnika so se ohranili deli lesenega ostrešja in ploščadi, na kateri je stalo vreteno in korito. V hišah so arheologi izkopali številne predmete za vsakdanjo rabo: lončenino, vretenca za prejo, rožene glavnike, kamnite žrmlje, tehtnice in različno orodje. Med najdbami izstopa bronasta utež v obliki boginje Lune, posrebrena skleda tehtnice, srebrna igla-pisalo, amfore kot merniki tekočine in možnar kot mera za razsuto blago (žito, sol), vretenca za prejo, roženi glavniki, kamnite žrmlje, različno orodje, glinasto posodje ter stavba s centralnim ogrevanjem, domnevno domovanje cerkvenega dostojanstvenika. Naselbino je varovalo obzidje in obrambni stolpi, pod njo pa je ležalo manjše pokopališče.
Na vrhu Ajdovskega gradca je med obnovljenimi zidovi arheološkega parka tabla s tlorisom naselbine.

V sodelovanju z domačinom, producentom Bojanom Kostevcem, ki je svoj študij nadaljeval na Inštitutu in akademiji za multimedije Ljubljani in  v sodelovanju s priznano londonsko univerzo Middlesex University, nadgradil svoje znanje na področju filmske produkcije, smo posneli kratek dokumentarni film (19 minut) z naslovom: »Ajdovski gradec«. Tega imajo možnost obiskovalci gradu Sevnica, da si ogledajo in se spoznajo z najdbami ter takratnim življenjem na naselbini. Boljšo predstavnost pa ponazarja animacijski del filma. Dodatno strokovno podlago filmu daje glavni pripovedovalec dr. Timotej Knific iz Narodnega muzeja Slovenije. Koordinatorica projekta je bila Petra Biderman.